Tokrat smo preko FB pogovora odleteli v Španijo, kjer smo dobili intervju z Luko Rupnikom, ki je kljub slabšim sezonam v Union Olimpiji odšel v tujino, naredil korak nazaj in zaigral v 2. španski ligi, sedaj pa uspešno nastopa v 1. španski ligi.

Sam sem te imel možnost spremljati od malih nog, ko si še igral v Idriji, do prestopa v Slovan, Olimpijo in sedaj v Španijo. Kako bi opisal svojo pot, kdaj je bilo najtežje in kaj do sedaj ocenjuješ kot vrhunec, ki si ga dosegel v svoji karieri?

Ja, spomnim se, najini pogovori segajo v začetek moje kariere. Kot vsak športnik imam tudi jaz vzpone in padce. Večkrat je bilo težko, ampak skozi težke čase sem šel predvsem s pozitivnimi mislimi in trdim delom. V Olimpiji mi je bilo nekajkrat težko, vrhunca pa po mojem še nisem dosegel :).

Košarka je kolektiven šport, kjer pa se vse preveč še vedno gleda statistika, kdo je imel koliko skokov, podaj in košev. Resnici na ljubo pa igralci, ki niso kompletni, tudi z obrambo težko igrajo visoko raven košarke. Kaj so vaše vrline, kje imate še možnost za napredek?
Ja, košarka je eden izmed najzahtevnejših športov, kajti stalno moraš biti v telesni formi, psihično pripravljen na vse pritiske in tukaj je še polno odrekanj na vseh področjih. Imam še kar nekaj prostora v tehničnem napredku pri detajlih in pa fizičnem, katerega 'oblikuješ' skozi življenje.

Kakšne imate spomine na začetke, na tisto igrivo košarko? Pogrešate kdaj igro brez nadzora in v bolj sproščenem vzdušju? Si kdaj privoščite kakšno ˝rekreativno˝ košarko?
Zagotovo, vsak se spomni, kako je brezskrbno igral košarko iz užitka, po 6 do 8 ur na dan. Tako je bilo z mano v Idriji. Žal se 'rekreativne' košarke ne udeležujem, saj mi to čas ne dopušča … se pa poleti v Idriji rad pomerim v »šutu« z bratranci.

Sedaj ste v Španiji, kako se počutite, kako ste se košarkarsko prilagodili? Če ocenite od 1 do 10 slovensko in špansko košarko, kako bi jo ocenili glede kvalitete dela in organizacije z mladimi?
Ja, trenutno sem v Španiji … organizacija in pogoji so v ACB vrhunski. Mislim, da je z razlogom najmočnejša liga v Evropi. V Sloveniji, ko sem bil na Slovanu, je bil to res dobro urejen klub. Mladi smo imeli na razpolago vse potrebno, plus dva dobra trenerja - Višnikarja in Alilovića. To sedaj poizkušajo z mladimi pri Olimpiji, upam da jim uspe.

Igral si za člansko reprezentanco, kakor tudi za vse mlajše selekcije. Zanima me, kakšen je bil krst v članski reprezentanci, in kako je biti ob Lakoviču, Dragiču itd.?
Reprezentanca je nekaj najboljšega, kar se košarkarju lahko zgodi. Sam sem bil član 3 leta in upam, da bom imel še kdaj možnost zaigrati za reprezentanco, za kar bom trdo delal. Lepo je igrati ob Dragiću, Lakoviču … kar me je impresioniralo, je njihovo trdo delo na vsakem treningu.

foto: Segre.com IN foto: Vid Ponikvar